2. APRIL: Ostanimo otroci

Draga moja Klementina,

Sneg je, po pričakovanju, hitro skopnel in spet se je pokazalo sonce. Zato smo šli na sprehod, pravzaprav naredili kar nekaj krogov po gozdnih poteh tu zelo blizu doma.

Moji ljubi sosedi Lauri, ki je morala v trgovino, sem naročila nekaj malenkosti in ji, v zameno za prijaznost, sešila dve zaščitni maski. Naredila in oddala sem še dve maski, za mojega brata. Upam, da se dobro obnesejo.

Kroj za izdelavo zaščitnih mask je bil ta teden objavljen tudi v našem časopisu, tako da si danes ogledam še ta navodila za šivanje. Moje prve maske so sicer bolj amatersko narejene, ampak baje po peti ali deseti že prav fino obvladaš tudi šivanje tega.

Pojedli smo še zadnje koščke pijane neveste (narejene po tvojih navodilih in prelite s pudingom, ker ga moji obožujejo), za piko na i pa sem iz pekača do zadnje drobtinice kar z žlico postrgala ostanke. Ta del pijane neveste mi je bil še najbolj všeč, ker se mi je zdelo, da je tu ostalo še največ ruma! :-)

Naša najmlajša danes uresničila tole idejo: učiteljici za tehniko je napisala, da ne bo več hodila na ta predmet, ker je res beden. In potem, ko je učiteljica nekaj odgovorila, zapisala: “Prvi april!”

Se mi zdi, da je otrok na poti, da postane tvoj ded. :-) Zgodba s štorkljo je fenomenalna!

Tako da: ostanimo otroci!

Te pozdravljam in pošiljam najlepše misli,

s.