12. APRIL: Lepe praznike

Klementina draga,

Kje si, kako si?

Samo toliko se ti javim, da ti zaželim lepe praznike. A zdi se mi, da so prazniki brez obiskov, brez množice nam dragih oseb, brez obiskov … Nekako prazni. Ni res?

A kljub temu, da se nismo družili, so k nam prišle potice. Nekaj koščkov orehove, ki jo je po maminem spekla moja prijateljica. Sosedina potica, narejena kot rahla improvizacija, saj ni bilo dovolj sestavin za eno, pa je v celoto združila dve. Potem babičina, orehova, klasična, najboljša. In naša, impro-potica, narejena iz kokosove moke in mletih mandljev, je tudi malo potovala naokoli.

In to je tisto bistvo praznikov, je tako? Da se “družimo”, da mislimo eden na drugega, čeprav na daljavo.

Za lepši dan pa fotografija cvetoče hruške, posneta na našem vrtu.

Bodi lepo,

s.