26. APRIL: Moka, kruh in knjiga

Draga moja Klementina,

Kako si? In kako prav imaš, v teh trenutkih se ljudje veliko bolj povežemo. Čisto vsak “kako si” pomeni, da nekdo misli nate.

V mestu so te dni začeli odpirati prve lokale, kjer lahko naročiš kavo ali sladoled za na pot.

Ravno pečem kruh s semeni, bel kruh iz moke, zmlete v mlinu tu blizu Kranja. Ravno včeraj je v naši kulinarični reviji izšel izbor nekaterih mlinov in prav ponosna sem, da sem v tem članku na enem mestu zbrala toliko domačih mlinarjev in družin, ki se trudijo - nekateri že več generacij - da imamo domačo moko.

Torej: ravno pečem kruh iz domače moke in mislim nate, upam, da si v redu in da tudi pri tebi doma diši po kaki dobri hrani. Danes se malo kasneje lotim še peke že tolikokrat omenjenega in opevanega jogurtovega peciva, tokrat z malo čokoladnih dodatkov, da bo videti kot čisto pravi marmorni kolač. Princip je isti, le da v pekač vliješ polovico mase, drugi polovici pa vmešaš žlico ali dve kakava in potem še to vliješ v pekač, razporediš malo z vilicami, da se naredi nekakšen marmorni vzorec in spečeš.

Še vedno berem knjigo Bono o Bonu, pravzaprav je to en velik, dolg in obširen intervju. Vprašanja na mestu, saj novinar do potankosti pozna tematiko, skupino, glasbo, zgodovino in ozadje.

Ko že o knjigah: tole na fotografiji je nov grafit, ki je (morda pred kratkim) vzniknil na steni, ravno nasproti kranjske knjižnice.

Ta je žal še vedno zaprta, zato se zanašamo na menjavo knjig med prijatelji. In ravno včeraj mi je v roke na ta način skočila še ena knjiga, Ženski kupe. Me še čaka, po tem zajetnem intervjuju z glavnim glasom U2.

Zdajle, ko se moj kruh še peče, pa pokličem še mamo, in jo vprašam, kako je.

Bodi lepo,

s.